Mejske škrěće

We mni meja hišće lěha,
mój božo, sym ja wjesoły,
čuju sebje wosrjedź běha
a njejsym hišće zeškrěty.

časy hrěja, časy škrěja
moje mjechke železo
z lutoh mejskoh wjesela,
połojca je škrěta žno.

Raz zeškrěty tež ja budu,
škrěć je byća kolesko:
ći jedni du, ći tamni su,
a hižo nowi činja so ...

Žiwjenje je kaž ta meja,
zo móžeš so čas žiwjenja
wjeselić - hač na kónc běha,
do poslednjoh zdychnjenčka.